Kako Kitajski prodajalci pretihotapijo električne skiroje in električna kolesa v EU

Evropske oblasti se spopadajo z valom uvoženih električnih koles in električnih skirojev s Kitajske, ki se izogibajo uvoznim dajatvam, davkom in varnostnim predpisom.

Avtor: evolt.si Podpora

18. avgust 2025 13 min branja

How Chinese Sellers Smuggle E‑Scooters and E‑Bikes into the EU

Evropski organi se borijo proti valu uvoženih električnih koles in skirojev iz Kitajske, s katerimi se izogibajo uvoznim dajatvam, davkom in varnostnim predpisom. Kitajski prodajalci so uporabili različne tihotapske taktike – od ponarejanja carinske dokumentacije do izkoriščanja vrzeli v zakonodaji o DDV – da bi se izognili visokim carinam. Za lažje razumevanje: EU je za kitajska e-kolesa uvedla visoke trgovinske zaščitne ukrepe (protidampinške in protisubvencijske dajatve v skupni višini do ~87 % njihove vrednosti), da bi zaščitila evropske proizvajalce. (Za električne skiroje podobne protidampinške dajatve ne veljajo.) Z izogibanjem tem dajatvam lahko goljufivi uvozniki z umetno nizkimi cenami nelojalno konkurirajo zakonitim podjetjem. Ta članek raziskuje, kako te sheme delujejo, izpostavlja večje primere kazenskega pregona po Evropi in pojasnjuje tveganja za potrošnike – na koncu pa ponuja nasvete, kako se izogniti prevaram in varno kupovati izdelke za e-mobilnost.

Taktike za izogibanje uvoznim dajatvam in davkom

Tihotapci uporabljajo sofisticirane metode, da e-kolesa in e-skiroje spravijo mimo carine EU, ne da bi plačali zahtevane protidampinške dajatve, DDV ali carine. Nekatere najpogostejše taktike vključujejo lažne deklaracije blaga, zlorabo posebnih carinskih postopkov, goljufive sheme DDV in prikrivanje pravega porekla izdelkov. Pogosto se ti triki kombinirajo za ustvarjanje zapletenih mrež goljufij. Spodaj podrobneje predstavljamo ključne metode, ki se uporabljajo.

Lažne deklaracije in podcenjevanje vrednosti

Ena od osnovnih zvijač je napačno navajanje vsebine ali vrednosti pošiljke v uvozni dokumentaciji. Goljufivi uvozniki lahko električna kolesa označijo kot druge izdelke, za katere ni uvoznih dajatev, ali pa drastično znižajo vrednost, da zmanjšajo davčno osnovo. V nedavni raciji v EU so preiskovalci odkrili 380 ponarejenih uvoznih deklaracij, v katerih so bila e-kolesa podcenjena, država porekla pa napačno navedena. Z navedbo nižje cene ali napačne kategorije izdelka so se storilci izognili znatnemu deležu uvoznih in protidampinških dajatev, ki bi jih sicer morali plačati. V drugi shemi so s ponarejeno dokumentacijo kitajska e-kolesa predstavili kot „rezervne dele“ ali druge izdelke, za katere ne velja 87-odstotna protidampinška tarifa. Te lažne deklaracije omogočajo, da kontejnerji z e-kolesi zdrsnejo skozi carino, saj so videti neškodljivi ali nizke vrednosti, s čimer se izognejo ustreznim dajatvam.

Zloraba pravil carinskega tranzita (Postopek 42)

Številni goljufi izkoriščajo carinske režime EU, ki so namenjeni lajšanju zakonite trgovine. Glavni primer je zloraba tranzitnih postopkov in Carinskega postopka 42. V skladu s Postopkom 42 se lahko blago, ki vstopa v EU in je namenjeno v drugo državo članico, uvozi brez DDV v državi vstopa (DDV naj bi se plačal v namembni državi). Podobno tranzitni postopek začasno odloži plačilo dajatev in DDV, medtem ko se blago premika skozi EU do končne točke carinjenja. Tihotapci so ta pravila izkoristili tako, da so na Kitajskem izdelana e-kolesa prijavili za tranzit v nečlanico EU ali drugo državo EU – s čimer so se sprva izognili DDV ali dajatvam – nato pa so pošiljke preusmerili v lokalna skladišča, ne da bi kdaj plačali davke. V primeru na Poljskem so bili kontejnerji z e-kolesi prijavljeni kot „v tranzitu“ skozi EU, vendar so jih na skrivaj raztovorili na Poljskem in nikoli niso prispeli na domnevno destinacijo. Nekatere sheme so celo vložile lažne trditve, da je blago zapustilo EU, čeprav je bilo v resnici prodano na domačem trgu. Dokler davčni organi ne ugotovijo, da blago nikoli ni zares zapustilo tranzita, so kolesa že prodana potrošnikom, uvozniki pa so izginili.

Goljufija z DDV z „izginulim davčnim zavezancem“

Druga raven sheme vključuje zapleteno utajo DDV, znano kot goljufija z „izginulim davčnim zavezancem“. V teh primerih storilci ustanovijo navidezno podjetje v eni od držav EU, ki deluje kot uvoznik ali prodajalec e-koles. Podjetje (pogosto le slamnato) prodaja uvožena kolesa potrošnikom in jim zaračuna DDV, nato pa izgine, ne da bi DDV nakazalo državi. Kot pojasnjuje Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), trgovec po pobranem DDV „izgine“ in davčne organe pusti praznih rok. Ta taktika je bila opažena v poljski preiskavi, kjer so bila slamnata podjetja uporabljena za izogibanje plačilu milijonov evrov DDV pri prodaji e-koles. Pogosto se uporablja v kombinaciji s carinskimi triki – na primer, goljuf lahko uvozi e-kolesa po Postopku 42 (odlog plačila DDV ob vstopu), nato pa jih proda prek domačega slamnatega podjetja, ki sčasoma izgine. Rezultat ni le utaja carinskih dajatev, temveč tudi neplačan DDV v celotni dobavni verigi.

Prikrivanje porekla s sestavljanjem v Evropi

Da bi se izognili protidampinškim carinam, nekateri uvozniki prikrivajo kitajsko poreklo e-koles tako, da jih pošiljajo po delih ali prek tretjih držav. Ena večjih preiskav (s kodnim imenom „Pedelecs“) je ugotovila, da je portugalsko podjetje od leta 2020 uvažalo razstavljena električna kolesa iz Kitajske in jih ponovno sestavljalo na lokalni ravni. Z uvozom koles kot ločenih delov (okvirji, motorji, baterije, poslani ločeno) so se želeli izogniti visokim dajatvam za celotna e-kolesa. Pošiljke so bile namerno napačno prijavljene carini, kot da gre le za komponente koles. Podobno so v Franciji oblasti odkrile shemo, v kateri je skupina kitajskih podjetij popolnoma sestavljena e-kolesa v uvoznih dokumentih predstavila kot „rezervne dele“ in tako prikrila njihovo pravo poreklo. Z umetnim spreminjanjem prijavljene oblike ali porekla izdelka so ti uvozniki poskušali izkoristiti vrzeli v trgovinskih ukrepih EU, uvedenih leta 2018 proti kitajskim e-kolesom. V Italiji je preiskava razkrila, da se je podjetje izognilo skoraj 10 milijonom evrov dajatev z uvozom celotnih e-koles v nesestavljeni obliki prek več manjših pošiljk od leta 2019. Vsi ti primeri sledijo istemu vzorcu: izdelek razstaviti ali preimenovati, da bi se izognili carini za e-kolesa z oznako „Made in China“, nato pa trg EU tiho preplaviti s ponovno sestavljenimi kolesi.

Uporaba slamnatih podjetij in skladišč v EU

Kitajski prodajalci izkoriščajo tudi korporativne strukture v EU, da bi tihotapske operacije težje odkrili. Z registracijo slamnatih podjetij ali partnerskih družb v državah, kot so Francija, Nizozemska ali Poljska, ustvarijo lokalno „fasado“ za poslovanje, medtem ko dejanske operacije ostajajo na Kitajskem. Na primer, leta 2023 je Evropsko javno tožilstvo (EPPO) v Parizu aretiralo vodjo kitajske uvozniške skupine e-koles s sedežem v Franciji zaradi goljufije v vrednosti 26 milijonov evrov. Shema skupine je vključevala uvoz e-koles v Evropo prek teh francoskih subjektov, pri čemer so prikrivali kitajsko poreklo koles in se izogibali dajatvam. Podjetje ali skladišče na ozemlju EU prodajalcem omogoča tudi lokalno skladiščenje izdelkov. V poljskem primeru je bilo več tisoč e-koles shranjenih v poljskih skladiščih za e-trgovino in jih prek spleta prodajali neevropski trgovci, kar je kupcem dajalo vtis, da gre za prodajo znotraj EU. V resnici so ta kolesa prispela brez ustreznih uvoznih dajatev. Podobno je OLAF ugotovil, da so bile nezakonite pošiljke, ko so bile enkrat v EU, dostavljene v skladišča za izpolnjevanje naročil in prodane potrošnikom brez dodanega DDV, kar je nelojalno konkuriralo poštenim tekmecem. Slamnato podjetje v EU lahko zlorabi pravila o DDV (kot je opisano zgoraj) in nato izgine, kar otežuje pregon. Te ureditve prodajalcem omogočajo tudi oglaševanje „dostave znotraj EU“ – s čimer zavajajo potrošnike, da mislijo, da je izdelek že carinsko urejen, čeprav je bil uvoz morda goljufiv.

Akcije organov pregona: večji primeri v Evropi

Carinski organi in organi za preprečevanje goljufij po vsej EU aktivno preiskujejo te nezakonite uvozne sheme. Skupne operacije, ki jih vodita OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam) in Evropsko javno tožilstvo (EPPO) v sodelovanju z nacionalnimi carinskimi organi, so privedle do znatnih zasegov e-koles in povezanih aretacij. Spodnja tabela prikazuje več odmevnih primerov, odkritih v zadnjih nekaj letih, ki kažejo razsežnost problema in odziv oblasti:

Leto	Lokacija (Agencija)	Podrobnosti sheme	Ocenjena utaja
2023	Francija (EPPO)	Uvozniška skupina, ki jo vodijo Kitajci, je prikrivala kitajsko poreklo; celotna e-kolesa so prijavili kot „rezervne dele“, da bi se izognili trgovinskim ukrepom EU iz leta 2018	26 milijonov € dajatev in davkov
2024	Poljska (OLAF)	20.000 pretihotapljenih e-koles z zlorabo tranzitnega postopka; lažni dokumenti so e-kolesa označevali kot druge izdelke; blago preusmerjeno v poljska skladišča	8 milijonov € protidampinških dajatev + 4 milijone € DDV
2024	Italija (EPPO)	Uvoz celotnih e-koles v nesestavljeni obliki (več pošiljk delov), da bi se izognili protidampinškim dajatvam, uvedenim leta 2019	Utaja 9,8 milijona € dajatev in DDV
2025	Irska (OLAF)	4.000 e-koles (in e-skirojev) najdenih v skladiščih za e-trgovino; goljufija je vključevala lažne deklaracije blaga in nepooblaščeno odstranitev iz tranzita	2,3 milijona € neplačanih uvoznih dajatev
2025	Portugalska, DE, BE, NL (EPPO)	Operacija „Pedelecs“: Portugalsko podjetje je uvažalo razstavljena e-kolesa (zasnovana na Kitajskem) za sestavljanje in prodajo v EU; napačno prijavljeni deli za izogibanje dajatvam	2,25 milijona € carinskih dajatev
2025	Nizozemska (EPPO)	Štirje osumljenci aretirani zaradi sistematičnega podcenjevanja uvoza e-koles in ponarejanja porekla (380 lažnih carinskih deklaracij)	Utaja 7,2 milijona € dajatev; zaseg 9 milijonov € premoženja

*Poljski cariniki pregledujejo skladišče zaseženih električnih koles med skupno operacijo OLAF (Poljska, 2024). Goljufi so ta e-kolesa usmerili skozi tranzitne postopke, da bi se izognili protidampinškim dajatvam, kar je privedlo do enega največjih zasegov nezakonitega uvoza e-koles.*

Kot kažejo zgornji primeri, so organi pregona odkrili prevare, ki segajo od nekaj tisoč do več deset tisoč e-koles, pri čemer davčne izgube na primer dosegajo milijone evrov. Evropsko javno tožilstvo, ki je začelo delovati leta 2021, se je osredotočilo na te čezmejne goljufije proti proračunu EU. Samo na Nizozemskem je EPPO v letu 2025 sprožil več preiskav goljufij pri uvozu e-koles, kar odraža prednostno obravnavo tega vprašanja. OLAF je v sodelovanju z nacionalnimi carinskimi organi prav tako vodil usklajene akcije. Na primer, racije v irskih skladiščih leta 2025 so bile del akcije pod vodstvom OLAF v več državah članicah. V tem primeru so analitiki OLAF carinskim organom predložili dokaze o specifičnih tehnikah goljufij, ki so se uporabljale za izogibanje uvoznim dajatvam in DDV, kar je omogočilo ciljno usmerjene zasege. Ta sodelovalni pristop prinaša rezultate: „S tesnim sodelovanjem z državami članicami OLAF pomaga zagotoviti, da so tisti, ki poskušajo izkoristiti pravila EU, identificirani in ustavljeni. Skupaj jasno sporočamo, da takšne zlorabe ne bodo ostale nekaznovane,“ je dejal generalni direktor OLAF Ville Itälä. Sporočilo teh akcij organov pregona je, da evropske oblasti aktivno preganjajo davčne goljufije v sektorju e-mobilnosti in da so storilci – ne glede na to, kako dobro so skriti za slamnatimi podjetji ali lažnimi računi – vse pogosteje ujeti.

Tveganja za potrošnike: zakaj se poceni nezakonit uvoz ne izplača

Potrošnike morda privlačijo nizke cene električnih koles ali skirojev, ki jih neposredno prodajajo tuji prodajalci. Vendar pa nakup izdelka, ki je bil pretihotapljen ali nezakonito uvožen, prinaša znatna tveganja in skrite stroške. Nekatere nevarnosti in slabosti za potrošnike vključujejo:

Nevarnosti za varnost izdelkov: Prekucana e-kolesa in e-skiroji morda ne izpolnjujejo varnostnih standardov EU. Zakoniti uvozniki morajo zagotoviti, da imajo vozila ustrezne oznake CE, certificirane polnilnike baterij in da so v skladu s predpisi, kot sta Direktiva o strojih in pravila o varnosti baterij. Goljufivo uvožene naprave se pogosto izognejo tem preverjanjem. To povečuje tveganje za nesreče, kot so požari baterij ali električne okvare. Gasilski organi opozarjajo, da so številne poceni baterije za e-kolesa in kompleti za predelavo, ki se prodajajo na spletu, nevarne „tempirane bombe“, ki se lahko vnamejo in povzročijo silovite požare. Brez ustreznega nadzora lahko podstandardne litijeve baterije ali polnilniki predstavljajo smrtno nevarnost. Nakup pri neznanem prodajalcu, ki se je izognil carini, pomeni, da nimate nobenega jamstva, da je bil izdelek preizkušen ali da je sploh pristen.
Nepričakovani davčni računi ali zasegi: Če paket ni pravilno prijavljen, vas kot kupca lahko ob prihodu čaka neprijetno presenečenje. V skladu s pravili EU se za ves uvoz plača DDV (in dajatve, če vrednost presega 150 €). Ugledne spletne platforme te dajatve običajno zaračunajo ob zaključku nakupa ali uporabljajo sistem „vse na enem mestu za uvoz“ (Import One-Stop-Shop). Če pa prodajalec pošlje e-kolo prikrito (na primer z lažno oznako, da gre za izdelek nizke vrednosti), ga lahko carina prestreže in od vas zahteva plačilo neplačanega DDV/dajatev. V praksi lahko dostavne službe od vas zahtevajo plačilo neporavnanih uvoznih dajatev (plus administrativnih stroškov), preden vam izročijo paket. V najslabšem primeru lahko carina blago zaseže zaradi kršitve uvoznih zakonov, vi pa ostanete brez izdelka.
Brez garancije ali podpore: Nezakoniti uvozniki so danes tu, jutri jih ni več. Če se izkaže, da je vaše e-kolo pokvarjeno ali da baterija po nekaj mesecih preneha delovati, je lahko pridobitev poprodajnih storitev ali vračila denarja nemogoča. Pristne blagovne znamke, ki se prodajajo prek pooblaščenih trgovcev, običajno ponujajo garancije in rezervne dele. Nasprotno pa številni sumljivi prodajalci na spletnih tržnicah delujejo prek slamnatih podjetij, ki izginejo (zgoraj omenjeni scenarij „izginulega davčnega zavezanca“). Potrošniki na forumih so poročali o primerih, ko so naročili e-kolesa, ki naj bi bila poslana iz lokalnega skladišča v EU, a niso prejeli ničesar ali pa neuporaben izdelek. Čeprav večje platforme, kot sta AliExpress ali Amazon, lahko povrnejo denar v primeru očitnih prevar, je to zamudno in ni zagotovljeno, če je prodajalec že izginil.
Etična in pravna vprašanja: Nakup izdelka, pri katerem so se izognili uvoznim davkom, čeprav nevede, ima lahko širše posledice. Prispeva k nelojalni konkurenci proti podjetjem, ki spoštujejo zakone, in lahko posredno podpira organizirane goljufije. V redkih primerih lahko organi preiskujejo kupce, če obstajajo dokazi o namerni vpletenosti v utajo (čeprav se pregon običajno osredotoča na prodajalce). Podpiranje sivega trga spodkopava načela varstva potrošnikov in davčne pravičnosti.

Skratka, čeprav vam lahko ugoden električni skiro ali kolo s tuje spletne strani prihrani denar na začetku, lahko prinaša znatne skrite nevarnosti. Z vidika varnosti in financ so potencialne slabosti veliko večje od začetnih prihrankov.

Širše gospodarske posledice

Tihotapljenje e-koles in e-skirojev iz Kitajske ne škodi le posameznim potrošnikom – ima širše posledice za evropsko gospodarstvo in industrijo. Na prvem mestu je izguba državnih prihodkov. Vsak kontejner neprijavljenih e-koles pomeni več deset tisoč evrov neplačanih dajatev in DDV, ki ne gredo v javne proračune. Na primer, ena preiskava OLAF je ocenila, da je bilo v eni sami shemi utajenih 12 milijonov evrov dajatev in davkov. Če takšne primere pomnožimo po vsej Evropi, se davčne izgube povečajo, kar zmanjšuje sredstva, ki bi jih lahko uporabili za javne storitve ali infrastrukturo.

Drug pomemben vpliv je na pošteno konkurenco in lokalna podjetja. Evropski proizvajalci e-koles in zakoniti uvozniki so v velikem slabšem položaju, če konkurenti tihotapijo izdelke brez enakega stroškovnega bremena. EU je svoje protidampinške dajatve uvedla prav zato, da bi izenačila pogoje in zaščitila industrijo e-koles v EU (ki zaposluje približno 12.000 ljudi) pred nelojalno konkurenco subvencioniranega uvoza. Ko se brezvestni prodajalci izognejo tem dajatvam, spodkopavajo te zaščitne ukrepe. Direktor OLAF je opozoril, da bi goljufi z utajo davkov lahko prodajali kolesa po „zelo konkurenčnih cenah – kar je enostavno, če se izogibaš davkom,“ s čimer ogrožajo delovna mesta poštenih evropskih delavcev. V Franciji je združenje za e-trgovino FEVAD opozorilo, da kitajske spletne platforme, ki ne plačujejo dajatev, predstavljajo „grožnjo za vse trgovce,“ saj mora francosko podjetje, ki uvaža isti izdelek, plačati uvozne davke, medtem ko tuja platforma tega ne stori. Takšna nelojalna konkurenca lahko izrine zakonite prodajalce s sedežem v EU s trga.

Širjenje neobdavčenega uvoza prav tako tvega spodbujanje tekme proti dnu. Če se to ne nadzoruje, se lahko podjetja, ki spoštujejo zakone, znajdejo pod pritiskom, da bi znižala stroške, da bi lahko konkurirala, kar vodi v več nezakonite trgovine in nadaljnje zniževanje standardov. Poleg tega lahko naval ultra poceni e-koles zmanjša zaupanje v blagovne znamke in preplavi trg z izdelki nižje kakovosti, kar lahko škodi zaupanju potrošnikov v e-mobilnost.

Nasveti za potrošnike: kako se izogniti prevaram in varno kupovati

Za potrošnike, ki želijo kupiti električno kolo ali skiro, obstaja več korakov, s katerimi lahko zagotovite, da boste dobili zakonit izdelek in ne boste nevede podpirali goljufij. Tukaj je nekaj nasvetov za informiran in varen nakup:

Kupujte pri uglednih prodajalcih ali uradnih distributerjih: Kadar je le mogoče, kupujte e-kolesa ali e-skiroje pri uveljavljenih blagovnih znamkah, pooblaščenih trgovcih ali znanih maloprodajnih platformah, ki upoštevajo uvozne predpise EU. Bodite previdni pri spletnih prodajalcih na tržnicah, ki ponujajo neverjetne cene in delujejo po načelu „danes tu, jutri jih ni več“.
Pazite na cene, ki so „predobre, da bi bile resnične“: Izjemno nizke cene so lahko opozorilni znak za utajo davkov ali prevare. Primerjajte ceno z običajnim tržnim razponom za ta model. Če se e-kolo v vrednosti 2.000 € prodaja za 1.000 € pri neznanem prodajalcu, obstaja velika verjetnost, da se stroški znižujejo na nezakonit način.
Zagotovite, da sta DDV in carina urejena: V skladu z zakonodajo EU mora biti za ves uvoz plačan DDV. Če kupujete pri tujem prodajalcu, preverite, kako se pobirajo davki. Če prodajalec trdi, da je „brezplačna dostava, brez davka“ za izdelek v vrednosti 500 € ali več, je to opozorilni znak. V dvomih predpostavite, da bosta DDV/dajatve veljala, in to upoštevajte pri stroških.
Poiščite skladnost in certifikate: Preverite, ali izdelek ustreza standardom EU – to je tako vprašanje varnosti kot znak legitimnosti. E-kolo ali skiro mora imeti oznako CE in ustrezno dokumentacijo. Ne pozabite, da če izdelek uvozite neposredno, tehnično postanete „uvoznik“, odgovoren za skladnost – breme, ki ga večina potrošnikov ne bi smela nositi.
Plačujte varno in hranite evidence: Uporabljajte plačilne metode, ki ponujajo zaščito kupca (kreditna kartica, ugledne plačilne storitve), namesto neposrednih bančnih nakazil neznanim prodajalcem. Na ta način imate možnost ugovarjati bremenitvi, če izdelek nikoli ne prispe ali se bistveno razlikuje od opisa.

Z upoštevanjem teh smernic lahko potrošniki znatno zmanjšajo možnost, da postanejo žrtve tihotapskih shem ali nevarnih izdelkov. Ključno je, da ostanete informirani in previdni: vedite, od koga kupujete, vztrajajte pri skladnosti in bodite pozorni na ponudbe, ki se zdijo neverjetne. To ne bo zaščitilo le vas kot potrošnika, ampak bo podprlo tudi poštene poslovne prakse in dolgoročni razvoj zdravega, konkurenčnega trga za električna kolesa in skiroje.

Izjava o omejitvi odgovornosti: Ta članek temelji na preiskavah in primerih, o katerih se je poročalo do leta 2025, vključno z viri Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskega javnega tožilstva (EPPO) in drugimi uradnimi poročili. Za najnovejše informacije se vedno obrnite na najnovejše carinske predpise in nasvete za potrošnike.