Električna vozila in okolje: So resnično okolju prijazna?
Električna vozila (EV) obljubljajo čistejši prevoz, toda kako zelena so, ko upoštevamo vse od pridobivanja mineralov do konca življenjske dobe? Ta prispevek pregleduje dokaze.

Električna vozila (EV) obljubljajo čistejši prevoz, toda kako zelena so v resnici, če upoštevamo vse od pridobivanja mineralov do konca njihove življenjske dobe? Ta objava pregleduje dokaze.
1. Emisije v celotnem življenjskem ciklu: Širša slika
1.1 Proizvodnja v primerjavi z izpušnimi plini
Proizvodnja električnega vozila – zlasti njegove litij-ionske baterije – na začetku ustvari več CO2 kot proizvodnja primerljivega avtomobila z motorjem z notranjim izgorevanjem.[1] Vendar pa odsotnost izpušnih plinov pomeni, da EV začnejo odplačevati ta »ogljikov dolg« takoj, ko se začnejo voziti.[2]
1.2 Točka preloma v kilometrih
Glede na lokalno mešanico virov električne energije večina baterijskih električnih limuzin izniči svoje dodatne proizvodne emisije v približno 8.000–21.000 km vožnje, po katerih je vsak prevožen kilometer neto podnebna zmaga.[3]
2. Zakaj je pomembna mešanica virov električne energije
EV, ki se polni v omrežju z visokim deležem premoga, lahko na kilometer odda skoraj toliko CO2 kot hibrid, medtem ko lahko isti avtomobil, polnjen v omrežju z bogatim deležem obnovljivih virov, odda pet- do desetkrat manj emisij kot bencinski avtomobil.[4]
Spodbudno je, da naj bi obnovljivi viri do leta 2030 na svetovni ravni zagotavljali približno 46 % električne energije, kar bo nenehno povečevalo podnebne koristi EV.[5]
3. Baterije: Rudarjenje, materiali in recikliranje
3.1 Vplivi rudarjenja
Pridobivanje litija, niklja in kobalta lahko brazgotini pokrajino in ogroža omejene vodne vire; na primer, črpanje slanice povzroča ugrezanje delov solne ravnice Atacama za do 2 cm na leto.[6]
3.2 Ogljični odtis proizvodnje
Najnovejše strokovno pregledane raziskave uvrščajo povprečne emisije pri proizvodnji baterij med ≈ 54 in 115 kg CO2-ekv. na kWh-1, odvisno od kemije in vira energije v tovarni.[7]
3.3 Zapiranje zanke
Pridobivanje kritičnih kovin z recikliranjem lahko zmanjša tako pritisk rudarjenja kot emisije v življenjskem ciklu, kar prinaša okoljske koristi v vrednosti 3–11 $ na kWh reciklirane zmogljivosti baterije.[8]
4. Neizpušno onesnaževanje: Pnevmatike in zavore
Ker so EV težja, se lahko obraba pnevmatik poveča, kar povečuje emisije mikroplastike in trdnih delcev.[9] Vendar pa regenerativno zaviranje zmanjša zavorni prah za približno 80 %, kar pogosto izravna učinek pnevmatik, tako da so skupne neizpušne emisije trdnih delcev še vedno nižje kot pri običajnih avtomobilih.[10]
5. Pogled v prihodnost
Z dekarbonizacijo energetskih omrežij, delovanjem tovarn baterij na čisto energijo in povečanjem obsega recikliranja v zaprti zanki se bo okoljski argument za EV le še okrepil. Oblikovalci politik morajo še vedno obvladovati vplive rudarjenja in zagotavljati poštene delovne pogoje, vendar je smer jasna: električna mobilnost je ključni vzvod za zmanjšanje emisij v prometu.
Viri
- TD Economics, »Od zibelke do groba: Emisije v življenjskem ciklu električnih v primerjavi z bencinskimi vozili v Kanadi,« 2025.
- Raziskovalno poročilo ICCT, »Emisije TGP v življenjskem ciklu ameriških limuzin in SUV-jev,« 2024.
- Analiza Reuters z uporabo modela Argonne GREET, posodobljeno 2024.
- MIT Climate Portal, »Koliko CO₂ se sprosti pri proizvodnji baterij?« 2022.
- IEA, Globalni pregled električnih vozil 2024.
- IEA, Obnovljivi viri 2024 Globalni pregled.
- Peiseler et al., »Porazdelitve ogljičnega odtisa litij-ionskih baterij,« Nature Comms., 2024.
- CAS & Deloitte, »Recikliranje litij-ionskih baterij: Tržni in inovacijski trendi,« 2025.
- Reuters, »Rudarjenje litija počasi pogreza čilsko solno ravnico Atacama,« 2024.
- TechXplore, »Električna vozila zaradi regenerativnega zaviranja proizvedejo manj neizpušnih emisij,« 2025.