Električna vozila in okolje: So resnično okolju prijazna?

Električna vozila (EV) obljubljajo čistejši prevoz, toda kako zelena so v resnici, če upoštevamo vse od pridobivanja mineralov do konca njihove življenjske dobe? Ta objava pregleduje dokaze.

1. Emisije v celotnem življenjskem ciklu: Širša slika

1.1 Proizvodnja v primerjavi z izpušnimi plini

Proizvodnja električnega vozila – zlasti njegove litij-ionske baterije – na začetku ustvari več CO₂ kot proizvodnja primerljivega avtomobila z motorjem z notranjim izgorevanjem.^[1] Vendar pa odsotnost izpušnih plinov pomeni, da EV začnejo odplačevati ta »ogljikov dolg« takoj, ko se začnejo voziti.^[2]

1.2 Točka preloma v kilometrih

Glede na lokalno mešanico virov električne energije večina baterijskih električnih limuzin izniči svoje dodatne proizvodne emisije v približno 8.000–21.000 km vožnje, po katerih je vsak prevožen kilometer neto podnebna zmaga.^[3]

2. Zakaj je pomembna mešanica virov električne energije

EV, ki se polni v omrežju z visokim deležem premoga, lahko na kilometer odda skoraj toliko CO₂ kot hibrid, medtem ko lahko isti avtomobil, polnjen v omrežju z bogatim deležem obnovljivih virov, odda pet- do desetkrat manj emisij kot bencinski avtomobil.^[4]

Spodbudno je, da naj bi obnovljivi viri do leta 2030 na svetovni ravni zagotavljali približno 46 % električne energije, kar bo nenehno povečevalo podnebne koristi EV.^[5]

3. Baterije: Rudarjenje, materiali in recikliranje

3.1 Vplivi rudarjenja

Pridobivanje litija, niklja in kobalta lahko brazgotini pokrajino in ogroža omejene vodne vire; na primer, črpanje slanice povzroča ugrezanje delov solne ravnice Atacama za do 2 cm na leto.^[6]

3.2 Ogljični odtis proizvodnje

Najnovejše strokovno pregledane raziskave uvrščajo povprečne emisije pri proizvodnji baterij med ≈ 54 in 115 kg CO₂-ekv. na kWh^-1, odvisno od kemije in vira energije v tovarni.^[7]

3.3 Zapiranje zanke

Pridobivanje kritičnih kovin z recikliranjem lahko zmanjša tako pritisk rudarjenja kot emisije v življenjskem ciklu, kar prinaša okoljske koristi v vrednosti 3–11 $ na kWh reciklirane zmogljivosti baterije.^[8]

4. Neizpušno onesnaževanje: Pnevmatike in zavore

Ker so EV težja, se lahko obraba pnevmatik poveča, kar povečuje emisije mikroplastike in trdnih delcev.^[9] Vendar pa regenerativno zaviranje zmanjša zavorni prah za približno 80 %, kar pogosto izravna učinek pnevmatik, tako da so skupne neizpušne emisije trdnih delcev še vedno nižje kot pri običajnih avtomobilih.^[10]

5. Pogled v prihodnost

Z dekarbonizacijo energetskih omrežij, delovanjem tovarn baterij na čisto energijo in povečanjem obsega recikliranja v zaprti zanki se bo okoljski argument za EV le še okrepil. Oblikovalci politik morajo še vedno obvladovati vplive rudarjenja in zagotavljati poštene delovne pogoje, vendar je smer jasna: električna mobilnost je ključni vzvod za zmanjšanje emisij v prometu.

Viri

1. TD Economics, »Od zibelke do groba: Emisije v življenjskem ciklu električnih v primerjavi z bencinskimi vozili v Kanadi,« 2025.
2. Raziskovalno poročilo ICCT, »Emisije TGP v življenjskem ciklu ameriških limuzin in SUV-jev,« 2024.
3. Analiza Reuters z uporabo modela Argonne GREET, posodobljeno 2024.
4. MIT Climate Portal, »Koliko CO₂ se sprosti pri proizvodnji baterij?« 2022.
5. IEA, Globalni pregled električnih vozil 2024.
6. IEA, Obnovljivi viri 2024 Globalni pregled.
7. Peiseler et al., »Porazdelitve ogljičnega odtisa litij-ionskih baterij,« Nature Comms., 2024.
8. CAS & Deloitte, »Recikliranje litij-ionskih baterij: Tržni in inovacijski trendi,« 2025.
9. Reuters, »Rudarjenje litija počasi pogreza čilsko solno ravnico Atacama,« 2024.
10. TechXplore, »Električna vozila zaradi regenerativnega zaviranja proizvedejo manj neizpušnih emisij,« 2025.